Dopust, kot bi ga želel vsakič...
Nazaj iz dopusta... Kratek čas pa vseeno tako poseben dopust! Poleg svojega zažganega trebuha (kosmate jagode) sem prinesel nazaj kopico spominov, ki bodo ostali za vedno! Še danes sem poslušal kako so to videli drugi... tudi ljudje od katerih tega nisem pričakoval, niti ne besed, ki so jih uporabili...
Ja... po dolgem času lahko rečem, da je bil to dopust, kot sem si ga želel že leta, pa nekako nisem znal izraziti svojih želja, potreb... Nisem bil dovolj moškega za to? Mogoče... in vem, da sem presneto veliko krat kazal kot mi ne bi bilo do tega... Šele zdaj vem, koliko je bilo zamujenih trenutkov, ki jih želim nadoknaditi...
Bolečina zna včasih iz ljudi potegniti najboljše... pa naj si gre za lastno bolečino ali tisto, ki jo občutijo drugi. Iz mene je očitno naredila to kar sem nekoč že bil... Ej... Hvala K., nisem vedel, da boš toliko vesela, da sem nazaj... in res je, bila si prva oseba, ki me je res spoznala... sicer sem bil res mlad, pa vseeno sem bil že takrat takšen... že takrat sem imel dušo, srce in ja... čustva, ki znajo včasih še preveč vplivati name. In niti sam nisem mogel verjeti, da bom kot moški občutil še mio krat več ljubezni do nekoga, kot sem je takrat, kot otrok do tebe.
Bila si edina, ki me je poznala od prej in me spremljala skozi zadnjih 10 let... edina si, ki veš koliko lahko čutim in koliko tega nisem kazal v zadnjih letih... verjetno niti veš ne koliko mi pomenijo tvoje besede... smešno, da jih sploh nisi povedala meni... ;) Pa vseeno hvala da si opazila, da sem nazaj... da si opazila, da tisti jaz, ki sta ga poznali do zdaj samo dve ženski v mojem življenju, ni umrl.
In kaj je bil najlepši trenutek mojega dopusta? ;) Dekletce, ki jo toliko ljubim se še danes spomni kdaj in s katerimi besedami sem prvič zinil: "Ljubim te!"
"Ej... nekaj bi ti rad rekel, pa mi gre full težko z jezika... dve besedi..." in me je vprašala: "Rad te imam?!"... "Ne" sem odgovoril... "to so tri besede... Ljubim te!"
"Ej... nekaj bi ti rad rekel, pa mi gre full težko z jezika... dve besedi..." in me je vprašala: "Rad te imam?!"... "Ne" sem odgovoril... "to so tri besede... Ljubim te!"
Valjda sva se smejala temu... ampak res nisem bil navajen izreči teh dveh besed... bili sta rezervirani za posebno osebo... in nekako nisem vedel kako jih povedati ko sem to osebo našel... ampak kolikor se spomnim tega dogodka... huh... devet let nazaj... ja... bilo je posrečeno...
In seveda... ležanje na plaži... poslušanje glasbe in čutenje bližine z nekom, ki ga ljubiš... Tudi jaz zdaj vem, da Toše ni imel napačnih pesmi... pa čeprav sem ga čutil kot nož skozi srce...
Hja... slika pri tem postu... kot bi gledal okico in mene... toliko sva si bila različna, pa sva vseeno vedno našla pot... Toliko sva bila različna, pa sva se vseeno znala učiti en od drugega... In ja... toliko sva bila nekaj posebnega, imela nekaj posebnega, ustvarila nekaj posebnega... Še danes verjamem, da sva imela res nekaj česar drugi ne najdejo... nekaj več... nekaj kar lahko imata samo dve duši, ki predstavljata eno!

7 komentarjev:
Veš kaj,zdaj pa mogoče že malo v patetične vode zahajaš,okec.Dobro dobro, ljubav ima svoje lekcije, ampak toliko napletat o njej pa mogoče ni edina tema na svetu, ha?
Ni edina, je pa zanimivo, ko vedno znova in znova ugotoviš, da se zaveš kaj imaš šele, ko tega nimaš več.... Žal....
Človeka nikoli nimaš. Ljubezni nikoli nimaš. Tako da nikoli ni bilo časa, ko si 'imel' in nikoli ne bo časa, ko ne boš 'imel'.Samo povezava je ali pa ni in če je, je lahko vzpostavljena na 1001 način. Ljubezen naj neha bit samo beseda, ki se jo over and over ponavlja, se jo žveči, napihuje in z njo poka balone. Naj se začne pri sprejemanju sebe in vprašanju, ZAKAJ se stvari ne zavedamo in kaj lahko naredimo na tem.In še to - nikoli ni nič izgubljeno, napačno ali zaman,če človeka potisne kako stopničko višje pri dojemanju dimenzij čutenja.Včasih je ceno pač treba plačat, pa če še tak boli.
Kljub temu, da sem mio krat uporabil besedi "imel" ali "imam"... res je... nikoli je nimas!
Laloba... svaka cast... vcasih je zgolj tezko poiskati besede, ki jih nekateri najdejo v trenutku... prekleto res je, da vcasih moramo placati ceno ... in nikoli ni zaman!
Mhm.
Pravi blagoslov znajo bit taki prelomi, če se človek preveč ne zahakla na njih in raje spregleda, da ima življenje nek širši plan za njega.Patos hvala bogu slej ko prej mine in nenadoma ima svet spet barve. Hecno - čisto drugačne so kot kadarkoli prej. Solze umivajo dušo in veš, Hedone, mavrica je pri tem procesu neizbežna nagrada. Ampak šele, ko se skozi dež obrneš proti soncu.
OK... :) Laloba... volčja ženska ali kakor koli že... Lahko bi se takoj predstavla... ;) sem se pa nasmejal... ;)
Na internetu res ni anonime,zdaj vidim ;-) Nekatere skrivnosti pač ne morejo ostati skrite,ne? Smeh pa je dragoceno darilo v teh časih, ko se ljudem zdi kot redek luksuz, ki si ga še komaj kdaj privoščijo.Hvala ti,ker rišeš nasmeh ljudem in ker oživljaš nekatere skoraj izgubljene vrednote. Veš, komur se dovoliš videti, si večna inspiracija ...
Objavite komentar