Ko ostaneš brez vsega...
Kolikokrat lahko človek izgubi vse? Mio krat... dokler ne pride enkrat do tistega "enkrat preveč" ko ne more več...
Vse je šlo... Prenosnik, polnilci, oblačila... Prenosnik, ki je nosil meni najdražje spomine, spomine na čas, ko sem bil srečen, ko sem živel... Polnilec, ki mi je dajal vedno novo energijo za delo, življenje, smeh... Oblačila s katerimi sem se lahko zamaskiral kot klovn in bil ljudem to kar so od mene pričakovali...
Ostalo je moje veliko srce... srce, ki pripada njej... pa še to je razparano... ampak je pa vsaj ostalo... očitno je to srce nekomu pomenilo toliko malo, da ga ni želel odnesti skupaj z vsem ostalim kar mi je ukradel iz avta sredi Beograda... ali pa je zgolj videl, da je razparano?
No to srce še vedno pripada njej... ja... še vedno je njeno... in vedno bo! Očitno ni iskati razlogov v razmišljanju roparja... mojega srca se pač ne da ukrasti! Podaril sem ga... njej... in vedno bo njeno! ;)


Ni komentarjev:
Objavite komentar