Hja, žal. Samemu sebi kot tudi vsem, ki tu in tam zaidete na ta blog se moram opravičit! Ne ni bil zjeban teden, bila sta dva zjebana tedna!!! Ampak jutri pišem!!! Jutri sigurno najdem čas, da pregledam vse kar so meni ljubi blogerji napisali in da končno najdem čas za relaksacijo... bloganje ali kakor koli že pač!
Do jutri!
Enostavno je že četrtek, jaz pa še enega posta nisem uspel napisat!!! Preveč dela!!!
Vsekakor se oddolžim!!! Že s kakšno sliko mene v pustni opravi... kaj sem bil?!?! Hm... ne vem... boste sami presodili... vsekakor je bil moj namen zabava, moja draga pa pac ne bi bila ona ce mi nebi se pinki uh na glavo vrgla! Sicer pa... vsakemu svoje!
Zdaj, ko sem si nekoliko opomogel od jeze, ki me je držala od včerajšnjega večera, sem se odločil za novo rubriko na mojem Blogu!!!
Rubrika bo... hm... "Hvala bogu za". Sicer ima vsak svoj okus ampak, mislim, da bo vsaj večini moške populacije kar luštkana stvar. V rubriki bodo objavljeni akti! Fotografije, ampak ne pornografija temveč (vsaj na pol) umetniška fotografija najlepših zveri tega planeta!
Za začetek je tukaj galerija, katere del sem objavil že pred časom v postu "Kdaj so ženske najlepše?". No tukaj je nadaljevanje! Kaj je lepšega kot nedolžna, lepa fotografija ženske ko spi? Hja... preprosto(!!!), dve ženski!!! Glavni akterki sta dvojčici Luba in Nadya Shumeyko.
Za en dan... ne rabim več!!! Ko gledam Trenja enostavno ne morem imet druge želje, kot da bi le bil bog in bi lahko razfukal glupe glave naših veleumnih ministrov, direktorjev raznih zavodov in podobno. Kaj bi jim delal!!!!!!
Ne morem verjet, da en kurac od ovce nima toliko jajc, da bi prevzal odgovornost za napako, ki jo je storil!!! Ne morem verjet, da lahko človeku, ki je že 12 let po zaporih po sloveniji nekdo odobri predčasen izpust, čeprav ve, da tega istega človeka čaka še sedenje zaradi novega zločina. Ta isti kurčev direktor zavoda je vedel, da je Casiraghi sedel tudi zaradi napada na paznika v zaporu, pa mu je vseeno dal možnost predčasnega izpusta zaradi lepega vedenja v zaporu?!?!
Saj ne vem več kdo se iz koga dela norca...
In potem seveda "vele" sovenska zakonodaja... Včeraj sem ugotovil, da obstojata dve vrsti predčasnega izpusta:
- Pogojni izpust, ki ga po temeljitem pregledu zapornikove preteklosti in na podlagi strokovne ocene njegoce prihodnosti lahko upravičijo in seveda zanj nosijo polno odgovornost
- Predčasni izpust, ki ga lahko po faking 108. členu odredi direktor zavoda na svojo lastno pest, ne upoštevši zapornikove preteklosti in tudi ni vezan na njegovo prihodnost. Pri tem izpustu se gleda zgolj in samo obnašanje zapornika v času prestajanja kazni in kar je najlepše, noben kurac ne nosi odgovornosti za dejanja izven zapora.
Saj ne vem kdo se je tako hudo delal norca iz slovenske zakonodaje, ampak vsem tem gnilobnežem bi potrgal glave. Pizda gnila Kandelarijeva kaj nimaš tolko jajc da bi se vsaj iskreno opravičil?! To da ga oni kurac od Smoleta podpira pa tak ni čudno... kaj je kdo videl njegov nastop na Trenjih? Človek se obnaša kot da je ... eh... saj niti besed nimam... Pizde gnile!!!
In naša ljuba država seveda nima elektronskega sistema s katerim bi lahko sodišče zvedelo kje se nekdo nahaja... Svašta!!! Da ne bo kdo mislil, da ga bomo zdaj pa naenkrat meli... Počakali bodo kak mesec da se poleže malo, pote mpa po starem naprej!
In ja... res bi rad bil bog... vsaj za en dan... da jih kurce dam Casiraghiju, pa naj se nad njimi izživlja. Ej, res sem jezen zaradi takih jajc!!! ne toliko zaradi napake, kot zato, da ljudem še zdaj ni jasno, da je za vsakim dejanjem posledica!!! In za vsako posledico bi nekdo naj nosil odgovornost!!!
Mimogrede še to: "Stephen (Stefanno) Casiraghi je bilo ime možu monaške princese Carolinne, ki se je ponesrečil l. 1990 med dirko hitrih čolnov!
Macho of Croatia Hinko Krajačić si je nadel, to znano ime v posmeh "junaški" slovenski policiji! Kot je že bilo zapisano, jim je leta 1996, kljub strogim varnostnim ukrepom (kamere in ostala krama),"zakuril skoraj polovico voznega parka"!
Kot piše 24ur, je Casiraghi stari znanec policije. Že leta 1995 je posilil 22-letno avtoštoparko, ki ji je prav tako ustavil v Bežigradu. Peljal jo je na obrežje Save, kjer jo je večkrat posilil. Na koncu jo je zaprl v prtljažnik, vendar je žrtev pobegnila. Ko je primer prišel v javnost, se je Casiraghi odločil, da se bo maščeval policistom. Pred policijsko upravo je zažgal štiri avtomobile. piše 24ur.
Na sojenju, ki ji potekalo leta 1996, je psihiater ugotovil, da je Casiraghi osebnostno moten. Zaradi posilstva, ropa in poškodovanja tuje stvari si je prislužil enajst let in pol zapora. Po pritožbi so mu na Višjem sodišču kazen znižali na devet let. V zaporu se ni obnašal kot vzorni zapornik, saj je nekoč napadel sojetnika, kasneje pa tudi paznika.
Stephen Casiraghi je 19. januarja letos predčasno končal prestajanje zaporne kazni. Kot je danes dejal Japelj, bi moral Casiraghi odslužiti še leto in tri mesece zaporne kazni."
In ja, ta isti človek se je tako lepo obnašal, da ga lahko predčasno izpustimo iz zapora. Svaka čast!
Ma ne... saj ne bom nič kaj dosti komentiral, ampak "sam" Ujčič bi si lahko našel kakšnega sodelavca, ki mu "sama" oddaja o kuhanju ne bi delala "samih" težav. Navsezadnje bi lahko našel nekoga, ki "samo" slovenščino vsaj malo zna uporabljat.
"Pa saj to ni problem" za "samega" Ujčiča, kot tudi za "samega" Rističa, ki mu "same" jedi sploh ne delajo težav. Med tem ko mu je "sama" slovnica problem preko katerega očitno ne more!!!
"Sam" Ristič je namreč "sam" fenomen, ki sredi zime pripravlja "samo" mediteransko jed. "Sama" jed (po njegovih "samih" besedah) ni primerna za zismki čas, saj za "sam" češnjev paradižnik ni lih letni čas, kot tudi za "same" škampe ne. "Sama" jed pravzaprav tudi za "samega" slovenca ni, saj je pač (spet po njegovih besedah) predraga!!!
Ampak "To sploh ni problem!", "odlično", "mmmmmmmmm", in "sama" jed je pripravljena (v dvajsetih minutah, kolior traja njegova oddaja?)!
Jaz pa na tleh z mokrim hlačami, krči v želocu in bolečinami v "samih" ličnicah! Pa saj ne morem verjet no!!!!
Ja vsekakor se "samo" oddajo splača pogledat v kakšnem turobnem dnevu, ko je vaša morala na psu... Človek ugotovi, da njegovo življenje sploh ni napačno!!! Smeh pa je tako ali tako zdrav!!!
Danes sem imel srečo!!! Napisal sem fenomenalen post!!! Žal ne na blogu, ampak kak post lahko ostane tudi v moji glavi ne?
Pa ja... dragi Blogspot... probal sem kje drugje blog postavit... pa veš... saj se trudijo... ampak za zdaj si še vedno nekako najbolj prijazen! Ostajam tukaj!
In ja... med povezavami po novem tudi Solist!!! Zanimiv anonimnež na Večerovem blogu! In ja... tudi sam dam kdaj kak euro... redko sicer in samo izbranim!!!
Ta dan mi je bil nekoč kot pisan na kožo. Hja like 8 let in več nazaj. Fenomenalen dan, ko so ženske nekako čustveno veliko bolj dovzetne kot drugače. dan ko lahko ženki prideš veliko bližje že s prar tolarji za kakšno rožico ali kaj podobnega. Včasih... danes? Danes so pa ženske pač skontale, da je to pač še ena umetnina marketinških veleumov in/ali dan ko se bo vsak pokavec, ki mu je všeč želel na cenen način prebit do njenega sr..... (beri kot želiš)!
Meni na sploh nekako prazniki ne pomenijo veliko... tudi Božič me je (presenetljivo) šele lani nekako not potegnil. Verjetno botruje temu tudi to, da ne znam sprejemati daril... da sem veliko bolj srečen ko dajem kot če prejemam.
Pred leti se mi je zgodilo tudi, da sem prav na ta dan pustil deklico s katero sva bila skupaj skoraj dve leti... Pa saj to pri meni ni osamljen priemr... pustil sem deklico tudi na Božični večer... In seveda sem zdaj lahko tarča vseh, ki smatrate, da je to nekaj nagršega, kar človek lahko naredi... pa ni!!! Pustil sem jo 14.02. ker sem takrat zares začel razmišljat o tem ali pravzaprav res ljubim to deklico ali mi je zgolj pač nekdo, kiga imam... in pustil na Božič iz istega razloga... Ljudje, ki me poznajo vedo da se znam včasih malo preveč zapret v sebe ob takšnih dnevih, prištevši seveda tudi moj rojstni dan, silvestrovo itd.
No danes ne bom ničesar kupoval... niti vrtnice ne!!! Mamico sem že poklical in ji povedal da jo imam rad (kot to naredim vsak dan), tudi moji bauciki sem danes že povedal da jo ljubim (kot vsak dan)... vsekakor pa bebe... ta fotka je bila pa vseeno zate zbrana!!! In tisti telefon... hja... naj bo kot darilo za danes, zgolj nekoliko uranjeno!
Za tiste, ki se raznežite vsakič ko vidite kakšno sladko, lepo, nežno (skratka za tiste, ki imate DIABETES MELLITUS (tudi sam sem včasih med njimi)) fotografijo pa sem na vsak način dodal še tole na levi! Spominja na album s sličicami, ki sem jih kupoval kot majhen (no kupovala je mama, jaz sem lepil).
Sicer pa vsem... vsem(!!!), naj bo ta dan enak včerajšnjemu in jutrišnjemu... dajte in povejte si toliko kot včeraj in jutri! Edino "neustavljiv" se mi je zasmilil... naj se še njega kdo spomni!!"
Ob 20:00 moram bit doma!!! Draga pripravlja presenečenje!? Sicer nisem ljubitelj surovih rib... ampak če mi jih posreže na tak način (kot spodaj) bom takoj spremenil svoje prepričanje!!!
Že dolgo nisem naletel na kakšno res dobro stvar, ki bi mi jo kdo posredoval na mail... ponavadi zgolj neke fotke, šale ali kar imam najraje, maili v stilu: "Če ne pošlješ naprej" ali "Pošlji vsaj petim..."
No ta ki sem ga prejel danes je res mail, ki lahko spremeni ali vsaj olajša komunikacijo v nuji. Sicer pa, preberite si ga, zdelo se mi je pametno objavit ga tudi za vse vas, katerih mailov nimam:
"ICE" V VSAK MOBILNIK!
Kaj ni res, da imamo dandanes vsi mobilnike, s stotinami oseb/številkv imeniku? Toda kljub temu razen nas nihče ne ve, katere številke pripadajo našim dragim in bližnjim.
Za trenutek si zamislimo situacijo, kjer smo vpleteni v nesrečo ali srčni napad. Ljudje, ki nam pomagajo, pa imajo naš mobilnik, vendar nemorejo vedeti, koga naj pokličejo, da bi obvestili naše domače.
Da, v našem imeniku (in med zadnjimi klici) je na stotine imen, toda kateraje prava kontaktna oseba v primeru nesreče? V ta namen imejmo v naših mobilnikih eno ali več telefonskih številk shranjenih (tudi) pod imenom ICE (In Case of Emergency). V zadnjem času se je koncept "ICE" hitro prijel. Je preprost inpomembna metoda za kontaktiranje v kritičnih okoliščinah. Ker ima mobilne telefone že večina populacije, je vse kar moramostoriti, da ime kontaktne osebe ali osebe, ki naj bo poklicana v primeru nesreče, shranimo kot "ICE" (In Case of Emergency (eng. Vprimeru nesreče)).
Idejo je dobil zdravnik, ki je opazil, da je v primerih nesreč pogostoprisoten mobilnik ponesrečenca, toda nikoli nihče ni vedel, katero številko naj pokliče. Zato si je zamislil, da bi bila dobra idejaimeti mednarodno razpoznavno ime v ta namen. Po katastrofi v Londonu,je "East Anglican Ambulance Service" sprožila "ICE" kampanijo. V kritični situaciji bi osebje dežurne službe/zdravniki zlahka in hitro kontakritali vaše najbližje sorodnike preko številke, shranjenekot "ICE".
Prosimo, posredujte to pismo. Ne bo potrebnih veliko "Fwd"jev, da se akcija lahko razširi. Resnično Vam lahko reši življenje ali pomiri Vaše najbližje. Za več kot eno kontakntno ime preprosto vnesite ICE1, ICE2, ICE3, itd.
Dobra ideja lahko naredi razliko! Razširimo koncept ICE s tem, da shranimo ICE telefonsko številko v naš mobilnik danes! Pošljite Vašim najbližjim in dragim."
In seveda ne bi bilo to TO, če ne bi našel še članka, ki si ga je nek Dr. N.K. Lin Ph. D. zmislil, da bi lahko zaslužil na "Zdravilih za OVER MASTURBATION"! Svaka čast! na čem vse ljudje služijo svoj vsakdanji kruh... na drkanju?!?!?! ja... tu je link!
Hja res je... spremenil sem se... zelo! Spremenil sem se... ne vem zakaj... ampak očitno sem rabil nekoga da mi primaže tisti focn zaradi katerega začne človek drugače gledati na svet...
Kaj sem spremenil? Niti sam ne vem... pred leti sem bil človek, ki je znal čutiti... potem sem skozi leta to nekje pozabil... izgubil... zdaj, ko se je začelo vračat pa pravzaprav vem zakaj sem ta del sebe skril pred svetom...
Kakšen focn sem dobil? Dobil sem ga od osebe, ki mi pomeni ogromno... dobil sem ga od osebe od katere ga niti najmanj nisem pričakoval... pa sem ga... in zdaj? Zdaj ne vem kje... ne vem zakaj in ne vem kdo sem...
Moje življenje? Hm... celo življenje sem bil nekdo ki je z veseljem skakal po svetu, ki je ljubil žensko družbo okrog sebe... ne... nikoli se nisem trudil, da bi bil v centru pozornosti, pa čeprav semvelikokrat bil... Bil sem nasmejan, brez kakršne koli skrbi, brez obveznosti do kogar koli... Zdaj?
Pred par trenutki sem stal pred ogledalom in ja... nisem prepoznal človeka ki sem ga videl. Zdi se mi kot bi se izgubil... izgubil nekje... daleč... v svetu v katerem sem bil pred 12 leti...
Kaj se je zgodilo? Ne vem... vem samo, da čutim da stvari niso kot so bile in da moje sanje gredo v smer, ki ji nihče več ne sledi... vem... sam kiv... predolgo sem prepričeval nekoga da jih mora sanjati z mano... predolgo počel stvari, ki mi šele zdaj prihajajo naprej...
Ej res... v takem kurcu pa že res dolgo nisem bil... Rabim!!! Rabim tvojo... ampak prav tvojo roko da me potegneš ven... Smešno je, ko se ti svet postavi na glavo tako, da sploh ne veš pri čem si... Ko ti ljudje očitajo napake se braniš... ko jih sprevidiš začneš ugotavljati, da sami počnejo isto... ampak... ali jih prej niso in jih zdaj iz maščevanja? Mogoče so jih, pa zaradi svojega (zdaj bledega) zaverovanja v sebe tega nisem opazil... Ali pa jih res počno zdaj, da bi dobil nazaj vsak trenutek, ki so ga ljudje morali pretrpeti ob meni...
Res je... nisem človek s katerim je lahko shajati... marsikdo trpi poleg mene že zato, ker ne ljubi besednih iger kot jih ljubim jaz... marsikdo trpi ker ne dobi pozornosti, ki bi si jo zaslužil... Marsikdo trpi ker ne znam reči hvala ko bi moral...
Moja draga je trpela skupek vseh teh stvari... ;) Ne saj tudi ona ni človek s katerim je najlažje živeti... pa vseeno je edina s katero si znam predstavljati otroka... s katero si znam predstavljati preživetje življenja... sprehod po parku v jeseni življenja... Dolgo ji nisem bil prijatelj... bil sem pač, ker sem bil... dolgo nisem občutil, da ni zgolj nekdo, ki me čaka doma... dolgo sem preveč časa posvečal vsem ostalim samo njej ne... dolgo sem bil v sebe zaverovano tele, ki ni videlo koliko boli... koliko boli njo, ki je ne bi smelo boleti!
Ej... ko bi lahko bil vedno odkrit... ko bi lahko vedno z besedami povedal kaj želim... ko bi si le lahko vsi vedno jasno dali vedet kaj si želijo... brez nekih namigovanj, ki ponavadi privedejo le do slabe volje...
Hja bo že držalo, da včasih preveč pričakujemo od ljudi... ona od mene ali jaz od nje? Saj ni pomembno... po moje sva nekje na istem... Ampak osem let??? Osem let sva preživela tako rekoč priklenjena en na drugega... In zdaj? Zdaj naju iščem... ne vem kje in ne vem kdaj sva se zgubila... vem zakaj!!! Ampak to še ne pomeni, da naju lahko spet najdem... Saj ne vem niti kje začet...
Zdaj? Zdaj se jaz počutim odrinjenega... počutim neželenega... najhuje pa je, da sploh ne vem če čutim prav ali ne... nekaj v meni mi pravi, da bi bilo za oba bolje in da bom obema naredil uslugo če grem... potem je spet tukaj nekaj kar me tako hudo vleče k njej, da bi bil pripravljen narediti vse, da bi bil spet tisti nekdo... tisti brez kogar ne bi naredila koraka... tisti nekdo, ki ji je svet in še več... kot je bilo nekoč... nekoč? Še ne dolgo nazaj... Nekdo, ki ga je spoštovala...
Prav patetičen sem v tej svoji jebeni samoti... sem z ljudmi pa sem vseeno sam... sem vesel, pa vseeno jočem v sebi... Želim jo ob sebi, pa se bojim, da jo s tem omejujem... Ej, tokrat me pa že res predolgo drži... moral bom prit k sebi... ne gre več...
Smešno je kaj vse si ljudje želimo, dokler nečesa nimamo. Želela me je vsak dan poleg sebe, samo za sebe. Zdaj si jaz želim njo...
Jo ljubim? Ja jo!!! Res je... še kar konkretno število milj naju čaka, da bova prišla na to kar sva bila... če sploh kdaj... Še kar nekaj učenja naju čaka, da bova uspela razumeti en drugega in razumeti svet nasprotnega spola... Še kar nekaj pogledov, besed, potrditev, dejanj bo šlo mimo preden bova spet zaupala en v drugega, spet živela en za drugega...
In ja... da se smejim sam sebi je vsekakor res... vsaj zdaj ko to pišem se... Postal sem hitro vzkipljiv človek, človek, ki ne provocira v šali ampak zgolj išče priložnost, da se bo z nekom lahko sporekel zaradi neke bedarije... Iščem potešitev praznine v sebi... Iščem nekaj, kar me bo vsaj za nekaj trenutkov odvleklo iz prostora v katerem sem zaprt...
In zakaj se smejim? Zgolj zato, ker obstojata samo dve stvari, ki me lahko spet naredita mirnega, celega... ona... ali veliko pretečenaga časa... Pa prekleto dobro vem katere si bolj želim!!!
In konec tega bednega zapisa v mojem blogu? Saj ne vem... upam, da kdo ni šel tega mojega pisarskega sranja skozi... vem zrel sem za odstrel... vsaj danes... jutri bo boljše...
Smešno je, ko ugotoviš, da nisi Superman!
Res je... ogromno stvari bi rad povedal, še več pokomentiral in ja... najprej bomo linke nekoliko porihtali...
Spet bom izhajal iz Večera... Svaka čast, vedno več je takšnih, ki na tak ali drugačen način priznavajo da so gay-i. OK!!! Ne, ne moti me, kvečjemu me veseli, da je Slovenija dojela, da pravzaprav to ni nič takšnega!
No, na Večerovem bloganju se pojavlja kar nekaj zanimivih ljudi, gay-ev, ki mi (in seveda moji dragi, ko skupaj prebirava bloge) popestrijo prenekateri dan s kakšnim "kislim" vpisom na svoj blog... :) Seveda mišljeno pozitivno!!! Rad jih imam! "Drugačni" so predvsem v svojem gledanju na svet! Niso klasični provokatorji, niso mačistični dedci, ki obvladujejo cel svet... so nasmejani, na svet (vsaj na zunaj) gledajo kot na komedijo, ki se dogaja prav njim!
No tukaj imamo izbor tistih, ki so me bolj ali manj impresionirali:
- EnLife
- Neustavljiv
- Solist
- Ziggy
Svaka čast! V vsakem primeru se vas splača prebirat! Edino ne vem zakaj je vaš svet še vedno zako zelo skrit za nekimi liki na blogih... Pa ne... tudi to razumem... določeni še vedno ne odobravajo vaših želja, čustev itd. Saj je QL!
Zmotijo me kvečjemu lahko ljudje, ki se prikazujejo kot nekaj kar (skoraj) sigurno niso... in ne... njihovih blogov ne bom objavljal... se mi zdi nekako skrajno nefer... Govorim pa vsekakor o deklicah, ki se predstavljajo kot najbolj izkušene ženske kar jih je kdaj živelo na zemeljski obli! Ej, res mi ni jasno kje so bile vse te ženske, ko sem skakal okrog in iskal prav takšne, ki jim po glavi konstantno roji samo in isključno sex?!?! Saj ne vem ali naj bom jezen na sebe ker sem jih zgrešil ali na njih?!
Po drugi strani pa je lepo, da kakšna deklica kdaj napiše, da bi bilo lepo, če bi se vsi moški začeli brit tudi spodaj... pravzaprav bi za prvi šok lahko poskrbela že kakšna, ki bi napisala, da naj se obrijejo pod pazduho...
Navsezadnje ja... brijem se že... hm... kar nekaj časa in kar nekaj neumnih pogledov s strani kolegov je že bilo... Ampak danes, danes se brijejo vsi! Vsaj pod pazduho!!! Kje drugje se ali pa ne pa me pravzaprav tudi ne zanima! Ampak pazduha? Ma lej... kdo se ima pa čas it 10x dnevno tuširat?!?! Vsaj to naredi za svojo higijeno!!!
Po dolgem času nazaj na svoj blog! Ok, res je, zdaj vem... ljudje v veliki večini pišemo bloge na dva načina:
- hočemo biti kar smo
- hočemo biti nekdo, ki smo tukaj lahko
Hja, večina ta drugih je anonimnih... žal. V zadnjem času se je na veliko začelo govoriti o bloganju tudi v sloveniji. Pojavilo se je kar nekaj novih ponudnikov blogov in en izmed tistih, ki sem jim v zadnjem času nekako sledfil je bil Večer-ov blog! Mogoče vizualno res ni nek revolucionaren blog, ampak ok... pridobili so kar nekaj ljudi, ki se jih splača prebirat. Med njimi je vsekakor tudi moja draga... prav presenetila je z vzdevkom... nekako ji ga ne bi pripisal... ;)
Blog je vsekakor neke vrste zamenjava dnevnika, pa vseeno... za dnevnik večino krat upamo, da ga nihče ne bo bral, blog pa veliko večina piše prav zato, da bi ga kdo našel, kdo prebral, se našel v kakšnem zapisu...
Žal je tako, da sem med vsemi novimi blogi našel največ prav tistih, kjer se ljudje skrivajo za nekim "nickom" in zal vedno manj je takšnih, ki bi se svetu pokazali in preživeli ali živeli s kritiko, ki jim jo dajejo znanci na njihove pisarije.
Jaz? Meni je vseeno... jaz predstavljam tisto vrsto blogarjev, ki se predstavijo, ki povedo kdo in kaj so in hja... potem ne morejo skriti kakšne neresnice. In seveda se tudi takšni delimo v več skupin... vsaj tri so mi nekako znane:
- želim blogati, da pridobim mnenje o neki stvari od drugih
- blogam, da nekomu povem...
- blog pišem, ker imam preveč za povedat in premalo ljudi da bi jim to povedal...
Smešno je da spadam v vse tri skupine! ;) Tudi tokrat se vračam k blogu iz dveh razlogov... Želim mnenje drugih ljudi in rad bi nekomu povedal... Kaj? Ogromno stvari, ki so me zaznamovale... ki so me spremenile in naredile v takšnega kakršen sem...
Bojim se, da bo blog veliko težje berljiv, kot je bil morti pred povratkom... ampak nekako... to sem jaz... novi jaz? Ne... zgolj jaz... vedno bil in vedno bom nekako... hm... čuden...
Seveda bom v kratkem tudi povezave moral nekoliko osvežiti... Ampak ne danes... moram še nekoliko boljše spoznati ljudi... :)
Blog... Spet sem tukaj!!!
