Hedone Hawkers Hedone Design BlackBerry themes!

Where you looking for Hedone design? OK, here is the link!

http://hedonehawker.blogspot.com

27

Ne... res ne vem zakaj sem uporabil to sliko, vem pa katera pesem mi gre danes po glavi! In mogoče je prav tisti del pesmi "you're my girl, you're my angel" kriv za to fotografijo. Ena tistih pesmi, ki mi prekleto pride do srca... pesem, ki mi prav na današnji dan predstavlja nekaj posebnega! In ne... nikakor me ne zbedira... koti mojih ustnic se vsakič ko jo slišim pomaknejo proti ušesom, dlaka se mi naježi, srečen sem, nasmejan!!! And it's all for you!

Ja seveda je tukaj pesem iz katere sem vzel ta stavek! Seal s svojo Heidi v pesmi "Wedding day". Ogled fotografij v spodnjem videu? Skoraj obvezen! ;)


Tukaj pa še besedilo pesmi:
Today, I give it, all to you,
On this day we recall the memories,
Of what we're goin' through,

This day, we're gonna win it,
Givin' you all above,
Many minds will recall with us tommorrow,

Followin' our love,
In my heart a place,
A most special place,
And it's all for you,
You're my girl, you're my, angel,

The will's the same for us,
Honey they can't be wrong,
Cause everybody knows it was hard to break the sorrow,

Then you came along,
In my heart, a place,
A most special place,
And it's all for you,
You're my girl, you're my angel, you're my and you're the one,

In my heart, a place,
A most special place,
And it's all for you,
And it's all for you,

In my heart, a place, and it's all for you,
A most special place, and it's all for you,
And it's all for you,
You're my girl,You're my heaven, you're my world,

In my heart, a place, and it's all for you,
A most special place, and it's all for you,
And it's all for you,You're my girl,You're my angel, you're my girl

Evo... ta je zate Metkec! ;)

Želeli ste, poslušajte! ;)

Pesem je, ki me vsakič vrne v mladost. Pesem, ki vem, da jo nosi v sebi tudi Metkec (Mea, Metka, Volčja ženska)... deklica, ki sem jo spoznal kot sestro svojega prijatelja, ženska, ki pri svojih ** (se ne spodobi) še vedno zgleda kot 16 letna deklica... Zdaj sicer že mamica, pa še vedno s tako prijaznim, toplim sijem v očeh, včasih kot bi želela biti mati vseh ljudi tega sveta.

Tukaj je zate (in vsakič seveda tudi zame) "Moody Blues -Nights in white Satin". Pesem, ki je dobila par mesecev nazaj čisto nov pomen tudi zame! Pesem, ki se je niti slišati ne bi smelo več, če bi vse krike in bolečino poslušalcev nalepili na njo!

Pa seveda še vabilo... Metkec (Mea Valens) ima blog, ki ga je pred kratkim začela pisati... Vabljeni na obisk k Mei!!! Poimenovala ga je "Začimbe vsakdana", najdete ga na naslovu http://meavalens.blogspot.com/

PS: Poleg vseh svojih težav in dela, si še vedno našla čas, da si enemu neumnemu dvojčku pomagala iskati sebe v zadnjih mesecih! Rad te imam in hvala!

Nič se ne more primerjati s teboj!

Od včerajšnjega večera spomini so nekako povezani s "sem pa tja metalno" (sentimentalno) trojico... tri pesmi, ki so skoraj da od otroštva tiste, ki me vsakič z nova uspejo spomnit koliko lahko nosimo v sebi...

Verjetno ste prav vsi v svojih življenjih imeli priložnost (v povprečju 10x) vsaj enkrat po nekem (verjetno) čudnem naključju naletet na film z naslovom "Ghost" (Duh)... v njem se skriva prva od trojice pesmi - Righteous Brothers z Unchained Melody!

Druga pesem... sicer takšnega dežja še nisem videl, pa vseeno... Prince s Purple rain!

Tretja? Hja... res se nič ne more primerjati s teboj! Po moje ima vsak človek v življenju... hm... čast(?) spoznati osebo, ki ji ni primerjave, ki za vedno ostane v nekem čisto posebnem delu srca...
Sinead O'Connor ima neko posebno karizmo... nekaj je na njej kar jo dela posebno, na nek čuden način mogoče celo lepo. Kupil sem vse njene vinilke in res mi je (še danes) nekako pisana na kožo... manj ljudi pa ve, da je Nothing compares 2 U napisal Prince, škoda samo, da tudi z ostalimi pesmimi nekako ni uspela prodreti na EU tla!

"I do not want what i haven't got" je naslov albuma na katerem je izdala pesem s tem besedilom:
It's been seven hours and fifteen days
Since you took your love away
I go out every night and sleep all day
Since you took your love away
Since you been gone I can do whatever I want
I can see whomever I choose
I can eat my dinner in a fancy restaurant
But nothing
I said nothing can take away these blues
`Cause nothing compares
Nothing compares to you

It's been so lonely without you here
Like a bird without a song
Nothing can stop these lonely tears from falling
Tell me baby where did I go wrong
I could put my arms around every girl I see
But they'd only remind me of you
I went to the doctor n'guess what he told me
Guess what he told me
He said boy u better try to have fun
No matter what you'll do
But he's a fool
`Cause nothing compares
Nothing compares to you

All the flowers that you planted, mama
In the back yard
All died when you went away
I know that living with you baby was sometimes hard
But I'm willing to give it another try
Nothing compares
Nothing compares to you
Nothing compares
Nothing compares to you
Nothing compares
Nothing compares to you

Ja bauc, nič in nihče se ne more primerjati s teboj... Sinead O'Connor z Nothing compares 2 U!

Skoraj sam ne verjamem...

... da mi je bila prva jutranja naloga kupiti liter mleka, da sem lahko v Romansi pil kavo (beri brozgo) z mlekom... Ne, ne bom pisaril o tem kako nezadovoljen sem s kavo v tem lokalu in tudi ne bom jih kritiziral zaradi pomanjkanja sestavin, kvalitete, hitrosti, interesa, slovenskih državljanov za šankom, volje, čistoče, nasmeha, prijaznosti, uglajenosti, higiene... aja... čistoča... sem jo že omenil?!?!

Tukaj sta dva prispevka, ki sem ju našel na temo odlične Romanse:
- Ko je postrežba jutranje kave, kapljica čez rob!
- Ponos Europarka - slaščičarna Romansa

Verjetno se najde še kak, ampak mislim, da ta dva povesta dovolj! No priznati moram, da vsaj kave nisem plačal, če sem že mleko prinesel... ;) Aja... kaj pomanjkanje čistoče sem že omenil?!?!

Zgolj opazka: Nekaj časa so deklice v Romansi nosile majice blagovne znamke mobilne telefonije "IZI"! Na majici je pisalo "IZI postrežba"! Mislite je bilo to namensko in se je IZI zgolj delal norca iz njih?!

Mimogrede pa še ena blogerka, ki mi je v zadnjem času padla v oči!!! "Valerie"!!! Splača se obiskat njen blog... Sestavljanka sadomazohističnega črnega humorja, cinizma in tragikomedije! Povezava? Tukaj! www.vecer.com/blog/valerie

14

14.07.2008 - začetek tekstilnih vojn v večini trgovskih centrov po sloveniji! Začuda sem se letos tudi sam udeležil prvega dneva razprodaj... Slučajno, sploh nisem vedel! Bil sem na "kavi" (če si je tista brozga to ime sploh zaslužila) v Europarku in res ne moreš zgrešit vseh tistih "procentov" v izložbah. Porabil sem vse kar sem imel pri sebi in kupil celo par stvari, ki jih verjetno ne bom nikoli oblekel... Sem pa dojel, da na razprodaji res postaneš del potrošniške mase in kupuješ vse kar je poceni, bilo to potrebno ali ne! Odlična šola za v bodoče! Zapis v opomnik: "Nikoli več se ne udeleži razprodaje!"

14.07.19xx - rojstni dan izvoljenke mojega strica (moje tete torej)! Ženska jih vsekakor ne kaže toliko kot jih ima in neumno bi bilo pisati zadnji številki njene letnice... Z. kot sem ti že napisal "VSE!"... Moj smisel za voščila ni najbolj bleščeč in večino krat (mislim da) povem vse že s to eno samo besedo... Upam, da ljudje to razumejo(?)!

14.07.2008 - 9 let in pol bi bilo danes... ne... 9 let in pol "je" danes odkar sem jo vzel kot del sebe! Ni pomembno ali sva ali nisva v tem trenutku... vedno bo ostal 14-i tisti dan... dan ko sem pred 9 in pol leti ugotovil, da obstoja deklica, ki je bila rojena zame! Torej bauc... hvala da si toliko časa del mojega življenja! Hvala, da še vedno verjameš vame in še vedno verjameš v naju! Upam, da sem ti uspel v tem času tudi sam povedati, pokazati da je tvoje ime vgravirano v moji duši in da moje nekoliko razcefrano srce še vedno bije zate! Ljubim te!
PS: razbite vaze se ne da zlepit! Vem! Lahko pa črepinje spraviva v novo in dovoliva, da naju vsakodnevno spominjajo na trenutke... ko nisva našla več upanja ali moči... napake, ki jih ne želiva ponoviti, bolečino, ki si je ne želiva več prizadejati en drugemu!

14.07.2008 - še zadnja 14-ka danes... (ali pa tudi ne)... Filip gre po potni list! Je potrebno mačka slikat za potni list?! ;)

FILIP (brez pike, klicaja, vprašaja... zgolj on)

Včeraj sem po dolgem času zaspal z nekom v naročju... Danes pa se po dolgem času zbudil, ko mi je nekdo dal nežen poljub za dobro jutro... Spomni se me!!! Še vedno ve kdo sem in še vedno zaprede vsakič, ko se ga dotaknem!

Včeraj je bil nekoliko prestrašen, mogoče presenečen nad novim prostorom... danes pa je že mali vragec, kot je bil skoraj štiri mesece nazaj...

Odhajala sva iz lokala, ko sva pri stebru nadstreška zagledala dve okici, ki sta nebogljeno in proseče gledali proti nama. Nisva si mogla pomagati... navkljub dogovoru, da zaradi pomanjkanja časa živali ne bova imela, sva ga enostavno morala vzeti zraven! Hm... "Filip mu bo ime" je rekla... Ni neko hudo dobro ime, ampak saj sliši tudi na Mac, Maco itd. In če je njej všeč Filip... hm... pa naj bo Filip. In je Filip! Nov družinski član, nova pridobitev najine skupnosti.

Dolgo se nisva videla in bal sem se, da se me ne bo spomnil. Pa se me... In ta teden bova nadoknadila vse bedarije, ki jih v tem času nisva uspela nardit!

In potem je bil konec...

... nekega časa... Neka veza se je končala in prekleto žalostno je bilo danes gledati ostanke razmetane po tleh spominov.

Kolegica me je prosila, da bi ji pomagali pri selitvi... In smo res... Prišli smo k njej, škatle, vreče in kosi pohištva so bili že pripravljeni. Tudi stenske slike, zelenje, celo staro posušeno bučo smo naložili na kombi. Stanovanje je ostalo prazno, le nekaj kosov pohištva je ostalo, hladilnik je sameval sredi kuhinje, sedežna je prosila da naj se vsaj še zadnjič nekdo vsede na njo... in sem se... vsedel sem se in gledal prazno, duše oropano stanovanje... nekoč ljubezensko gnezdo in pribežališče dveh po delu utrujenih ljudi je zdaj samo še prazna lupina...

Kot bi nekdo iztrgal dušo temu stanovanju, kot bi ga nekdo pohabil... verjetno gre res na boljše, verjetno bo njeno življenje zdaj lepše... pa vseeno se je tudi v njenih očeh pojavil obup, žalost... Kot deklici, ki je v travi izgubila kos nakita ji je pogled šibal sem ter tja in iskal nekaj... tisto nekaj, kar ji je ta prostor delalo toliko poln...

Draga moja prijatelja... želim vama prekleto veliko sreče v vajini vezi!!! Želim vama, da bi znala sleherni dan odpreti oči z mislijo na drugega! Želim, da vama uspe! ;)

As we grow up...

As we grow up, we learn that even the one person that wasn't supposed to ever let you down probably will.

You will have your heart broken probably more than once and it's harder every time.

You'll break hearts too, so remember how it felt when yours was broken.

You'll fight with your best friend.

You'll blame a new love for things an old one did.

You'll cry because time is passing too fast, and you'll eventually lose someone you love.

So take too many pictures, laugh too much, and love like you've never been hurt because every sixty seconds you spend upset is a minute of happiness you'll never get back.

Don't be afraid that your life will end, be afraid that it will never begin.

Kako nesmiselno...

... je včasih naše početje, delo, trud... Energijo vlagamo v neke stvari, ki ne bodo nikoli zapolnile praznine... In namesto, da bi se zbudil poln elana in vesel, da lahko začnem nov dan, grem zdaj v neko tujo posteljo, z neko čudno željo, da bi se zbudil drugje...

"Grem na kosilo! (Ne bo me nazaj)"

Spet ta čuden dan...

Že res, da bo marsikdo rekel, da vedno rečem: "Sploh se ne zavedam, da je danes moj rojstni dan..."... ampak tokrat? Tokrat se do pred nekaj ur res nisem... Pa je vseeno leto okrog, vseeno sem starejši... ali pa se vsaj počutim tako... dnevi, meseci, leta gredo mimo nas brez da bi sploh vedeli kdaj so šli... naenkrat smo nekje v nekih čudnih letih, sprašujoč se kdo in kaj sploh smo... kje smo, kje želimo biti in kaj se dogaja z našimi življenji... Zbudimo se zjutraj v nekem tujem prostoru, nekem tujem času in življenju, ki sploh ni naše...

Samo enkrat živim... in ja... hvala vsem, ki ste se ali se še boste spomnili name... Hvala vsem, ki krojite moje življenje skupaj z mano... Vsem tistim, ki me vsaj poskušate razumeti in mi vsak dan znova dajete moč za nov dan, brez da bi to sploh vedeli... Vsem tistim, ki ste bili del mojega življenja ali boste to šele postali...

Prva obletnica Respect-a!

Včasih sem prekleto len... Tokrat ne gre za lenobo, ampak zato, da je bilo prekleto dobro napisano. Tukaj je od Blackonyx vzet post... Ja, leto je okrog!!! ;)

Niti kopirat se mi ga ne da... tukaj je!

Tako kratko je...

...življenje! Pa se tega nekako ne zavedamo... Prekleto velikokrat sem kot pokavec rekel da bom živel življenje na polno, z leti sem zgolj ugotovil, da sem spremenil vsebino besede "polno".

Zdaj, ko nisem več tisti pokavec bi spet rad živel na polno! Nekoliko drugače kot sem si to predstavljal takrat, pa vseeno... Takrat sem si predstavljal živeti na polno tako, da sem iskoristil vsako priložnost za kakšno bedarijo, probal sem skoraj da vse kar se je probati dalo, bil sem z vsako deklico, ki mi je prekrižala pot... ;) Bilo je stvari, ki sem jih počel... včasih res pomislim, da preveč.

Danes, kot (recimo da še vedno mlad) moški bi rad spet začel živeti na polno... Tokrat z več razuma, več izkušnjami in prekleto večjo željo po dajanju. Z drugačnimi željami kot takrat! Bemtiš se stvari spremenijo z leti... ;) Tokrat "živeti na polno" ne pomeni več poskušati vedno novih in novih stvari, tudi ne pomeni izkoristiti vsake priložnosti za sex ali pijančevanje...

Enkrat v življenju pač ugotoviš, da je le to kratko... prekratko, da ga ne bi začel vsak dan s poljubom osebi, ki jo ljubim! Da ga ne bi vsak dan začel z mislijo na to, kako ga naj naredim lepšega sebi in ljudem, ki mi predstavljajo svet! Življenje je prekratko, da bi ga preživel v prepirih, maščevanju, trmi, spletkarjenju, delu... Prekratko je! In preveč ga imam rad! Želim ga živeti na "polno"!

OK, zakaj ta post... Ker je zame poseben dan... Dan, ko so mi pokazali koliko minljive so stvari v katere ne vlagamo in kako težko je zlepiti črepinje nekoč tako čudovite vaze! Mogoče pa le lahko nova vaza nadomesti tisto prejšnjo... Mogoče lahko črepinje prejšnje, kot spomin hranim v tej novi! Kot opomnik s koliko bolečine se razbije, ko pade po tleh!

Toliko stvari, ki bi jih rad povedal...

... pa jih nimam komu...

Rad bi nekomu povedal koliko sem danes utrujen po tako malo spanja... Rad bi nekomu povedal kako utrujen sem od življenja, dela... Rad bi nekomu povedal koliko ljubim iskrenost... Rad bi povedal koliko sem izpraznil svoje baterije in koliko sem čustveno izžet...

Rad bi nekomu povedal koliko sem v nekem trenutku vesel in v drugem žalosten... Rad bi nekomu povedal, da mi zmanjkuje moči za boj... Vedno bolj se zdi, da je vsaka bitka le kaplja v morje, le del neke vojne, iz katere bom prišel kot poraženec...

Povedal bi tudi koliko znamo obsojati a ne pogledati svojih dejanj... In koliko ne razmišljamo o tem koga in koliko bomo prizadeli s svojimi dejanji, besedami...

Ko ostaneš brez vsega...

Kolikokrat lahko človek izgubi vse? Mio krat... dokler ne pride enkrat do tistega "enkrat preveč" ko ne more več...

Vse je šlo... Prenosnik, polnilci, oblačila... Prenosnik, ki je nosil meni najdražje spomine, spomine na čas, ko sem bil srečen, ko sem živel... Polnilec, ki mi je dajal vedno novo energijo za delo, življenje, smeh... Oblačila s katerimi sem se lahko zamaskiral kot klovn in bil ljudem to kar so od mene pričakovali...

Ostalo je moje veliko srce... srce, ki pripada njej... pa še to je razparano... ampak je pa vsaj ostalo... očitno je to srce nekomu pomenilo toliko malo, da ga ni želel odnesti skupaj z vsem ostalim kar mi je ukradel iz avta sredi Beograda... ali pa je zgolj videl, da je razparano?

No to srce še vedno pripada njej... ja... še vedno je njeno... in vedno bo! Očitno ni iskati razlogov v razmišljanju roparja... mojega srca se pač ne da ukrasti! Podaril sem ga... njej... in vedno bo njeno! ;)